To je odgovor moje bivše sošolke na vprašanje, kaj zna povedati po nemško. V tem primeru je stavek izvzet iz konteksta, saj je omenjena sošolka vitke postave in vrhunska športnica, za katero verjamem, da živi in se prehranjuje dokaj zdravo. Moj post pa bo govoril predvsem o nezdravi hrani in nevarnosti, ki jo za nas predstavlja.
Za pisanje me je navdihnil sicer že star dokumentarec Supersize Me, ki sva si ga nekaj dni nazaj ogledala s fantom. Morgana, ki je žrtvoval svoje mentalno in fizično zdravje za to, da je dokazal, kako je hrana iz McDonaldsa škodljiva, sicer z lahkoto označimo za mazohističnega norca, vendar je dokazal svoj point. V manj kot mesecu (30 dni je bil njegov cilj) se je zredil za 12 kilogramov, vendar je bil to še najmanjši izmed njegovih problemov. Poleg tega, da mu je tehtnica kazala čedalje večje število kil, se je soočal tudi s spremembami v obnašanju, depresijo, želodčnimi težavami, impotenco in skorajšnjo odpovedjo jeter. Vsi zdravniki so mu svetovali, da mora poskus nujno prekiniti, drugače se lahko kar takoj prijavi na seznam tistih, ki potrebujejo nove organe. Ali je nasvet upošteval, sicer ne vem, saj naju je s fantom premagal spanec, vendar mi je, čeprav si dokumentarca nisem ogledala do konca, jasno, da me McDonalds še nekaj časa ne bo videl. Pa pustimo, da rast števila tovrstnih fast food jointov pomeni čedalje večjo globalizacijo, pomisliti je treba na zdravje lastnega telesa in duha.
Ko pomislite na hitro hrano, se verjetno večini podi po glavi slasten kebab, od katerega kaplja paradižnikova omaka, krompirček in Big Mac, ki nam ga postrežejo v “Meku”, pa razni McFlurryji, hamburgerji, cheeseburgerji in podobno. Priznam, tudi meni kdaj pa kdaj zapaše kebab ali pa pomfrit in podobno sranje, ki ga je danes mogoče dobiti skoraj povsod in po dokaj nizkih cenah. Te so velikokrat razlog, da se ljudje raje odločajo za tovrsten šit kot pa za ekološko pridelano svežo zelenjavo in sadje. Razlogov pa je še veliko več. Eden izmed njih je zagotovo dejstvo, da se v propagiranje hitre hrane vlagajo ogromne vsote, medtem, ko v primeru zdravih živil niti slučajno ni tako. Marsikoga (me included) prav tako odvrnejo visoke cene zdrave hrane, ki si jih pogosto ne morem privoščiti. Šokirana pa sem bila tudi nad tem, da te hitra hrana dejansko lahko zasvoji. Tako psihično kot telesno. Morgan je tako skozi mesec uživanja McDonaldsove hrane postajal čedalje slabše volje, razpoloženje pa se mu je drastično popravilo le takrat, ko je jedel.
Sporna pri vsej propagandi junk fooda pa je tudi ciljna publika. To niso le mladostniki in zaposleni odrasli, ki si s svojim hitrim življenjskim tempom ne morejo privoščiti spodobnega obroka. Veliko denarja gre tudi za vplivanje na možgane najbolj nedolžnega dela človeštva – naših najmlajših. Zakaj vendar mislite, da ima McDonalds v okviru svojih restavracij tudi igrišča za otroke, zakaj k Happy Mealu obvezno spada še igračka, zakaj z veseljem gostijo zabave za rojstni dan in zakaj skoraj po vsaki McDonalds restavraciji v Ameriki obvezno straši tista njihova “simpatična” maskota, klovn Ronald Mcdonald? Otroci radi hodijo na kraje, kjer se lahko na en mah najejo, naigrajo, je hrana dobra, preprosta in se lahko je z rokami, hkrati pa se sploh ne zavedajo, da so s tem žrtve krutih medijskih kampanj, ki jih hočejo spremeniti v kompulzivne jedce, od katerih bodo lahko celo življenje vlekli denar. Tu pa nastopijo starši. Ti bi mogli kot ultimativna avtoriteta svoje otroke poučiti o škodljivosti tovrstnega načina prehranjevanja in poskrbeti za to, da njihovi otroci (vsaj, dokler starši še imajo vpliv na to) ne prestopijo praga restavracij, kjer bi jim lahko postregli s tako hrano. Ob tem sem se spomnila na en zelo dober primer tega, kako uspešno se fast food oglašuje: ko je nekaj časa nazaj otrok umrl zaradi sepse, so vsi skočili v zrak, da je mama, ki svojega otroka ne doji in mu ne daje mesa, slaba mama in vse najhujše in tako naprej. Nikakor ne trdim, da je bilo početje tiste ženske pravilno, vendar je bilo veliko bolj obsojano kot početje matere, ki otroka parkrat na teden pelje v McDonalds.
Kot sem že omenila, ima uživanje hitre hrane veliko negativnih učinkov na naše mentalno in telesno zdravje. Ob takšni prehrani se redimo, naše počutje je slabše, težko se sprostimo, negativno pa vpliva tudi na naš podmladek, saj sladkor, ki ga najdemo v skoraj vsakem nezdravem izdelku, povzroča hiperaktivnost. Uživanje zdravih živil pa nam pomaga k boljšemu počutju nasploh in ima še veliko drugih prednosti. Tu pride stavek moje bivše sošolke močno do izraza. Če človek je pretežno hamburgerje, kmalu tudi sam postane hamburger: masten navznoter, mehek navzven. Smo to, kar jemo. Drži kot pribito.
